Fotografska razstava:
PORTOROŠKI TURIZEM SKOZI ČAS
Avtor razstave: Tomi Brezovec

Portorož se je s turizmom srečal v drugi polovici 19. stoletja, ko so zdravilne lastnosti naravnih elementov iz bližjih solin spodbudile načrtna vlaganja v razvoj zdraviliških storitev. Zaradi učinkovitih terapij, ki so pod zdravniškim nadzorom potekale pod okriljem Konzorcija piranskih solin, so lokalni investitorji pričeli razmišljati o izgradnji hotela, ki bi nudil namestitev vse večjemu številu gostov. Tako je leta 1891 odprl vrata prvi portoroški hotel, imenovan Porto Rose. Že nekaj let kasneje, 1895, je bilo zgrajeno tudi okrevališče za oficirje cesarsko kraljeve vojske, številni imenitneži pa so začeli postavljati svoje počitniške vile. Portorož z bližjo okolico, je leta 1897 pridobil uradni status zdraviliškega okraja, kar je še pospešilo njegovo popularnost. Kmalu se je izkazalo, da bi kraj potreboval boljši hotel, ki bi lahko nudil namestitev najzahtevnejšim gostom. Štajerski industrialec Hans von Reininghaus je leta 1910 postavil »Palace Cur Hotel«, najboljši hotel on jadranski obali. S postavitvijo novega hotela se je Portorož dokončno uveljavil kot eden izmed najpomembnejših turističnih krajev na Jadranu. V letih pred izbruhom prve svetovne vojne je bilo gostom na voljo preko dvajset hotelov in penzionov ter več kot petdeset počitniških hiš.

Hiter razvoj kraja, ki se je v dveh desetletjih razvil iz neznanega kraja v pomembno letovišče je spodbudil tudi razvoj druge infrastrukture območja. Zgrajen je bil betonski pristajalni pomol ob katerem so pristajale potniške ladje. Vzpostavljena je bila tudi nova tramvajska povezava s Piranom, ki je nadomestila le nekaj let staro a neudobno trolejbusno linijo. Narejeni so bili že načrti za pristanišče hidroletal, ki pa so bili uresničeni šele po prvi svetovni vojni. Med obema vojnama se je poleg zdraviliškega turizma pričel močno razvijati tudi kopališki in zabaviški turizem, ki sta svoj vrhunec dosegla sredi osemdesetih let 20. stoletja.

Med obema vojnama se je Portorož uveljavljal kot obmorska, kopališka turistična destinacija. Gostje so se zabavali ob glasbenih in športnih prireditvah, veliko je bilo tudi izletov v bližnje obmorske kraje. Razvoj turizma v času med obema vojnama sta zaznamovali predvsem močna konkurenca znanih italijanskih obmorskih destinacij in gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 1929. S tem se je začelo tudi obdobje stagnacije razvoja, ki je trajalo do sredine 1950-ih let, ko se je pričel Portorož ponovno turistično prebujati. Po začetnih obnovah obstoječih objektov se je sredi 1960-ih let pričela izgradnja objektov, ki so dali kraju današnjo podobo. Portorož je postal moderno in privlačno turistično središče, ki so ga obiskovali gostje iz vseh koncev Evrope.

V svojem razvoju je Portorož prešel pot od zdravilišča in kopališča do destinacije, ki obiskovalcem ponuja sprostitev ob zdravem načinu življenja, razvajanju v zdraviliščih in zabavi ob številnih prireditvah.