Arhiv Kategorije: Razstave in dogodki

39. Srečanje starih bark in avtomobilov v Piranu

starodobniki

Že petnajsto leto zapored bo med Internautico potekalo srečanje starih bark in starodobnih avtomobilov v Piranskem mandraču, kjer nameravajo organizatorji prireditve, »Društvo ljubiteljev starih bark Piran«, privezati okoli štirideset tradicionalnih plovil. Obeta se pestra mednarodna udeležba – udeleženci prireditve bodo plovila pod domačo zastavo, kot tudi pod zastavami Italije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Petek, 5. maja, bo rezerviran za sprejemanje gostujočih posadk, kar bo trajalo do večernih ur, z obujanjem spominov na pretekla druženja. V soboto, 6. maja ob 10. uri bo župan občine Piran s pozdravnim nagovorom uradno odprl prireditev. Plovila, kategorizirana po vrstah in dolžinah, se bodo ob 12. uri pomerila med seboj v regati. Začetek regate bo izpred Piranske punte, regatno polje bo do Portoroškega pomola in nazaj. Če bo bog vetra do organizatorja dovolj milosten, bosta izpeljana dva plova. Druženje »barkarjolov« in ljubiteljev starih bark se bo kot običajno podaljšalo v nočne ure.

Istočasno z zborom morskih lepotic, privezanih na Piranski pomol, se bo v soboto na pomolu predstavilo približno 20 najbolj prestižnih starodobnih avtomobilov iz Slovenije. Voznikom, oblečenim v originalna oblačila iz časov izdelave avtomobilov, bodo družbo delali člani društva »Rose Klementine« iz Portoroža. Po izplutju bark ob 11. uri, se bodo starodobniki podali na predstavitveno vožnjo po Portorožu do prireditvenega prostora »Internautice«, v Marini Portorož. Majska regata starih bark (tako se je izvorno imenovala) bo že 38. po vrsti. Do leta 2003, ko je bilo ustanovljeno »Društvo ljubiteljev starih bark Piran«, so prireditev organizirali lastniki starih bark iz Pirana in pomorski zanesenjaki. V zadnjih desetih letih, v sodelovanju z organizatorjem Internautice, je regata prerasla v pomembno in odmevno mednarodno prireditev.
Za uspešno izvedbo prireditve organizatorjem želimo dober veter in suho cesto.

Janez Šabec
Predsednik Društva ljubiteljev starih bark Piran

PORTOROŠKI TURIZEM SKOZI ČAS

Fotografska razstava:
PORTOROŠKI TURIZEM SKOZI ČAS
Avtor razstave: Tomi Brezovec

Portorož se je s turizmom srečal v drugi polovici 19. stoletja, ko so zdravilne lastnosti naravnih elementov iz bližjih solin spodbudile načrtna vlaganja v razvoj zdraviliških storitev. Zaradi učinkovitih terapij, ki so pod zdravniškim nadzorom potekale pod okriljem Konzorcija piranskih solin, so lokalni investitorji pričeli razmišljati o izgradnji hotela, ki bi nudil namestitev vse večjemu številu gostov. Tako je leta 1891 odprl vrata prvi portoroški hotel, imenovan Porto Rose. Že nekaj let kasneje, 1895, je bilo zgrajeno tudi okrevališče za oficirje cesarsko kraljeve vojske, številni imenitneži pa so začeli postavljati svoje počitniške vile. Portorož z bližjo okolico, je leta 1897 pridobil uradni status zdraviliškega okraja, kar je še pospešilo njegovo popularnost. Kmalu se je izkazalo, da bi kraj potreboval boljši hotel, ki bi lahko nudil namestitev najzahtevnejšim gostom. Štajerski industrialec Hans von Reininghaus je leta 1910 postavil »Palace Cur Hotel«, najboljši hotel on jadranski obali. S postavitvijo novega hotela se je Portorož dokončno uveljavil kot eden izmed najpomembnejših turističnih krajev na Jadranu. V letih pred izbruhom prve svetovne vojne je bilo gostom na voljo preko dvajset hotelov in penzionov ter več kot petdeset počitniških hiš.

portoroz

Hiter razvoj kraja, ki se je v dveh desetletjih razvil iz neznanega kraja v pomembno letovišče je spodbudil tudi razvoj druge infrastrukture območja. Zgrajen je bil betonski pristajalni pomol ob katerem so pristajale potniške ladje. Vzpostavljena je bila tudi nova tramvajska povezava s Piranom, ki je nadomestila le nekaj let staro a neudobno trolejbusno linijo. Narejeni so bili že načrti za pristanišče hidroletal, ki pa so bili uresničeni šele po prvi svetovni vojni. Med obema vojnama se je poleg zdraviliškega turizma pričel močno razvijati tudi kopališki in zabaviški turizem, ki sta svoj vrhunec dosegla sredi osemdesetih let 20. stoletja.

Med obema vojnama se je Portorož uveljavljal kot obmorska, kopališka turistična destinacija. Gostje so se zabavali ob glasbenih in športnih prireditvah, veliko je bilo tudi izletov v bližnje obmorske kraje. Razvoj turizma v času med obema vojnama sta zaznamovali predvsem močna konkurenca znanih italijanskih obmorskih destinacij in gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 1929. S tem se je začelo tudi obdobje stagnacije razvoja, ki je trajalo do sredine 1950-ih let, ko se je pričel Portorož ponovno turistično prebujati. Po začetnih obnovah obstoječih objektov se je sredi 1960-ih let pričela izgradnja objektov, ki so dali kraju današnjo podobo. Portorož je postal moderno in privlačno turistično središče, ki so ga obiskovali gostje iz vseh koncev Evrope.

V svojem razvoju je Portorož prešel pot od zdravilišča in kopališča do destinacije, ki obiskovalcem ponuja sprostitev ob zdravem načinu življenja, razvajanju v zdraviliščih in zabavi ob številnih prireditvah.

ART MANDALA – Sun’Sky’Sea & Universe

ART MANDALA ~ Sun’Sky’Sea & Universe
Sonia Trošt

Opus slik magistre Akademije za likovno umetnost Sonie Trošt izraža simbolni svet različnih vibracij na zemlji, oceanu, nebu in v vesolju, ki nas obkroža. Skozi njeno izostreno opažanje narave, sonca, vode, oceanov, elementov zraka, zemlje, zvezd, planetov… se razlivajo ART mandale v mogočni eksploziji barv na platnu.

Predstavlja tudi tiste svetove, ki so očem v realnem okolju, ki nas obkroža mnogokrat nevidne. Slika razne energetske strukture, nebesne oblike, ki vzpodbudijo v človeku različne impulze in občutke. Njena slika je preplet barv, oblik, naravnih materialov, kristalov, peskov.. Gre za vizijo, ki prenaša Svet Nevidnega v Svet VIDNEGA.

Sonia Trošt je magistra Akademije za likovno umetnost v Ljubljani in tudi Fakultete za arhitekturo. Arhitekturo je končala pod mentorstvom arhitekta prof. Petra Gabrijelčiča, specialko oz. magisterij na Akademiji za likovno umetnost pa pod mentorstvom slikarja prof. Andreja Jemca. Z arhitektom Borisom Podrecco je sodelovala na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Specializacije iz področij Eko arhitekture in umetnosti je izvajala doma in v tujini. (Lugano, Švica, London, Velika Britanija, Bangalore-Vrindavana, Indija). Njeno delovanje sega predvsem na področje ekološke umetnosti. Živi in deluje na slovenski Obali. Kristalne kode vnešene v energetske slike so odsev zveznatega neba in pozicij planetov na nebu. Projekte izvaja doma in po svetu pod univerzalnim naslovom Ecolife ART.
web: http://arhitektura-ekolife.si/art/

Njene razstave so se selile iz kulutrnega središča ROTUNDA v Kopru, Eko ART Centra v Puli do Atrija CONVENT v Ankaranu, Interaktivnega Evropskega muzeja itd. Razstavljala je tudi na posebnem dogodku v EVROPSKEM VESOLJSKEM kulturnem Centru KSEVT v Vitanjah, Slovenija*. To je bila 6 urna zvočna Mandala za kresno Noc z enim najbolj znanih svetovnih tolkalistov -ANDREA Cantazzo, Amerika. Podnaslov njenega dela je my ART. my VISION. my UNIVERSE. Njene slike težijo k razsežnosti Vesolja, k Nebu, Soncu, Morju, globinam in širinam Zemlje, Oceanov, Zvezd, celotnega Univerzuma.

Predstavlja se umetnost in slika z drugega zornega kota.Ob slikah Art mandal se bodo v živo slišali zvoki morja, njegovih globin, pojočih skled, flavte in različnih vokalov vrhunskih glasbenikov.

BARKA STARA

Fotografska razstava:BARKA STARA
Mitja Zupančič

Hay tres clases de hombres,
los vivos, los muertos y
los que navegan.

barka-stara

Stari rek pravi, da na svetu obstajajo tri vrste moških: živi, mrtvi in tisti pod jadri. Mitja spada v tretjo kategorijo, ko s peresom, fotografskim objektivom in glasbo z valov s širnega morja v jadranskem meandru v svoj objektiv lovi motive in zapisuje pod jadri ustvarjene impresije. Ker ljubi morje bolj kot vse, sme in zmore biti tam, v terri marique ter se dotikati pomorske dediščine Paška Filipova in sinov s Korčule, ki so gajeto prinesli v Betino na Murter. Zmore občutiti piš vetra, ki ujame gajeto falkono na plovbi po odprtem morju, uspe prijateljevati s krčkim gucom in rovinjsko batano. Podoživlja 1000 letno slovensko pomorsko zgodovino med tržaškimi Slovenci s Križa pri Trstu, ko proučuje tri avtohtona stara slovenska plovila: čupo, ščifo in tonero.

Po duši je jadralec, ki s prijatelji aktivno jadra pod latinskim jadrom v terri incogniti,na morskemu akvatoriju med otoki Vis, Svetac, Brusnik, Biševo in Palagružo. Mitja Zupančič je med drugim avtor knjige Svetilniki XIX.(Lighthouses on the Adriatic), je član Svetovnega združenja svetilničarjev in predavatelj v izobraževalni seriji Varno med valovi,novinar slovenske navtične revije Navtika plus,režiser in scenarist serije sedmih TV dokumentarnih oddaj Obrazi z Jadrana, založnik morske literature in prejemnik prestižne hrvaške novinarske nagrade Zlato pero.

V ribiški Komiži je našel navdih za proučevanje in raziskovanje zgodovine ribištva in tradicionalnih ter starih plovil in običajev. In ko poveže najstarejši ohranjeni dokument o regati na stari celini (Liber Comiciae, 1593)iz Komiže na Palagružo z zametki športnega jadranja, ki se danes zrcali v tehnološko najpolnejši in človeško najtežji seriji Volvo Ocean Race, se mu odpirajo nova obzorja, stvari postanejo resnične in razumljive, prispevki pa živi in verodostojni.
Les je večen in barka stara je živo bitje. Vstane iz pepela in se vanj povrne. Vmes pa spremlja gospodarja in živi z družino. Ko se rodi, dobi ime, ki ga nosi ex genere in generem.

Stare barke so kot klapska glasba, ki je direktna vez z našimi starimi. Oni so peli kot so živeli in živeli kot so peli. Lesena barka stara ohranja spomine, ima dušo in telo.

Navigare necesse est!

BALMAS

Sistem upravljanja balastnih voda za zaščito Jadranskega morja

PARTNERSTVO PROJEKTA

BALMAS je strateški projekt v sklopu Jadranskega čezmejnega programa IPA. Partnerstvo sestavlja 15 partnerjev iz 6 držav (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Albanija in Italija), pod vodstvom Inštituta za vode Republike Slovenije. Projekt je vreden 7,1 M €, od tega je je 6 M € financiranih iz Evropske unije. Projekt se je začel leta 2013 in bo potekal do septembra 2016.

GLAVNE AKTIVNOSTI IN CILJI PROJEKTA

Balastne vode so v svetu poznane kot ena od štirih glavnih problemov onesnaževanja oceanov in morja. To je glavni razlog, da je Mednarodna pomorska organizacija leta 2004 razglasila Mednarodno konvencijo o upravljanju balastnih voda iz ladij in sedimentov. Balastna vode je morska voda, ki se nahaja v balastnih tankih ladje za potrebe stabilnosti in varne plovbe. Pri tovornih operacijah v pristaniščih potekajo balastne operacije, ki zajemajo izpust ali vnos balastnih voda. Vsako leto je približno deset milijonov ton balastnih voda izpuščenih v Jadransko morje. Ocenjuje se, da se v svetu letno z balastnimi vodami prevaža približno 4500 različnih morskih organizmov med katerimi so nekatere tujerodne škodljive ali patogene za lokalno morsko okolje. Balastne vode predstavljajo pomemben dejavnik pri prenosu škodljivih in patogenih vodnih organizmov. Prisotnost škodljivih in patogenih vodnih organizmov v balastnih vodah v nekaterih jadranskih pristanišč je bila že dokazana. Države v Jadranskem morju so spoznale, da je vprašanje balastnih voda zelo kritično in zapleteno, ter da so ključne ovire za izvedljive rešitve, pomanjkanje podatkov in znanja. Pridobljeni podatki in znanja v okviru projekta BALMAS bodo omogočili jadranskim državam pripravo skupnega načrta upravljanja balastnih voda za izvajanje Konvencije o upravljanju balastnih voda iz ladij in sedimentov in zagotovili pristojnim organom ustrezen sistem podpore za hitrejšo in učinkovitejšo odločanje.

Poglavitni cilj BALMAS projekta je priprava skupnega čezmejnega sistema, ki bo povezoval raziskovalne inštitucije, strokovnjake in odgovorne nacionalne organe jadranskih držav s ciljem izogniti se nezaželenim tveganjem na okolje zaradi vnosa škodljivih in patogenih vodnih organizmov v Jadransko morje. To bo doseženo z nadzorom in upravljanjem ladijskih balastnih voda in sedimentov. Uporaba pridobljenih znanj in tehnologij v sklopu projekta BALMAS bo pripomoglo k dolgoročnemu in učinkovitemu upravljanju balastnih voda na Jadranu.

V sklopu projekta bo pripravljena celovita analiza stanja v 12 jadranskih pristaniščih (Koper, Trst, Benetke, Bari, Ancona, Pula, Reka, Split, Šibenik, Ploče, Bar in Drač). Poleg tega bo izdelan sistem monitoringa v pristaniščih, sistem vzpostavitve zgodnjega opozarjanja v pristaniščih, sistem za podporo pri odločanju ter sistem upravljanja balastnih voda za celotno Jadransko morje.
Eden od pomembnih ciljev projekta je tudi ozaveščanje različnih ciljnih skupin v vseh sodelujočih državah glede omenjene problematike in predstavitev skupnih rešitev za upravljanje balastnih voda v Jadranskem morju.