Fotografska razstava:BARKA STARA
Mitja Zupančič

Hay tres clases de hombres,
los vivos, los muertos y
los que navegan.

Stari rek pravi, da na svetu obstajajo tri vrste moških: živi, mrtvi in tisti pod jadri. Mitja spada v tretjo kategorijo, ko s peresom, fotografskim objektivom in glasbo z valov s širnega morja v jadranskem meandru v svoj objektiv lovi motive in zapisuje pod jadri ustvarjene impresije. Ker ljubi morje bolj kot vse, sme in zmore biti tam, v terri marique ter se dotikati pomorske dediščine Paška Filipova in sinov s Korčule, ki so gajeto prinesli v Betino na Murter. Zmore občutiti piš vetra, ki ujame gajeto falkono na plovbi po odprtem morju, uspe prijateljevati s krčkim gucom in rovinjsko batano. Podoživlja 1000 letno slovensko pomorsko zgodovino med tržaškimi Slovenci s Križa pri Trstu, ko proučuje tri avtohtona stara slovenska plovila: čupo, ščifo in tonero.

Po duši je jadralec, ki s prijatelji aktivno jadra pod latinskim jadrom v terri incogniti,na morskemu akvatoriju med otoki Vis, Svetac, Brusnik, Biševo in Palagružo. Mitja Zupančič je med drugim avtor knjige Svetilniki XIX.(Lighthouses on the Adriatic), je član Svetovnega združenja svetilničarjev in predavatelj v izobraževalni seriji Varno med valovi,novinar slovenske navtične revije Navtika plus,režiser in scenarist serije sedmih TV dokumentarnih oddaj Obrazi z Jadrana, založnik morske literature in prejemnik prestižne hrvaške novinarske nagrade Zlato pero.

V ribiški Komiži je našel navdih za proučevanje in raziskovanje zgodovine ribištva in tradicionalnih ter starih plovil in običajev. In ko poveže najstarejši ohranjeni dokument o regati na stari celini (Liber Comiciae, 1593)iz Komiže na Palagružo z zametki športnega jadranja, ki se danes zrcali v tehnološko najpolnejši in človeško najtežji seriji Volvo Ocean Race, se mu odpirajo nova obzorja, stvari postanejo resnične in razumljive, prispevki pa živi in verodostojni.
Les je večen in barka stara je živo bitje. Vstane iz pepela in se vanj povrne. Vmes pa spremlja gospodarja in živi z družino. Ko se rodi, dobi ime, ki ga nosi ex genere in generem.

Stare barke so kot klapska glasba, ki je direktna vez z našimi starimi. Oni so peli kot so živeli in živeli kot so peli. Lesena barka stara ohranja spomine, ima dušo in telo.

Navigare necesse est!